Članki

Marketing magazin, junij 2011, str.37

(Darijan Matevski)

Strateške odločitve predstavljajo ključen vir dolgoročnega uspešnega delovanja za sleherno organizacijo, zato je še kako pomembno, na podlagi česa jih vodstvo sprejema.

V manjših in srednje velikih podjetjih odločitve pogosto slonijo na preteklih rezultatih organizacije ter izkušnjah ali instinktu vodstva. Takšen način odločanja je največkrat preveč površinski, uspešnost pa se kaže zgolj na kratek rok. Da bi resnično razumeli naše porabnikein dogajanje na trgu, se je problematike treba lotevati bolj sistematično in celovito...

...

Poglobljeno in boljše razumevanje porabnika nam med drugim omogoča tudi poslovna antropologija, ki se uporablja v trženju, vedenju porabnikov, pri raziskavah izdelkov in storitev, organizacijski klimi, človeških virih ter pri mednarodnem poslovanju in komuniciranju. Kadar smo usmerjeni na panoge, pa se raziskave s poslovno antropologijo uporabljajo v prehrambeni, avtomobilski in farmacevtski industriji, računalništvu, trgoviskih verigah in storitvenih dejavnostih, kot sta turizem in bančništvo.

Jasna Vukovič z Inštituta za poslovno antropologijo pravi, da antropološka raziskava omogoča vpogled v to, kaj porabniki delajo, mislijo in čutijo, osredotoča se na dejanske dogodke in delovanje, teren pa je tisti, ki pokaže, kam se usmeriti in komu ali čemu dati večjo težo.

Antropolog tako loči misli, besede in dejanja, ugotovi nezavedne potrebe in želje potrošnika, pomaga odkriti, kaj je uporabniku dejansko pomembno in ponuja metodo »zadnjega izhoda«, ko vse ostale metode odpovejo.

Aljaž Podlogar, direktor komercialnega sektorja v podjetju Eta Kamnik, kjer so raziskovali s pomočjo poslovne antropologije pravi, da so se v Eti odločili za uporabo te metode pri raziskovanju pripravljenih jedi.

K tej odločitvi so pripomogla dejstva, da je antropologija nekaj novega, uporabo se opazuje, onemogočeni so družbeno sprejemljivi odgovori, poteka ena na ena, izdelki se poizkušajo in raziskava poteka na mestu uporabe.